1. Splošni del porabe ali fiksni delež je razdelitev energije, ki se porabi na instalacijah od toplotne postaje oz. kotlovnice do posameznega števca v stanovanju. Ta del ni odvisen od porabe po števcih in se deli glede na ogrevano površino. Ker je delež ogrevane površine vedno enak, pogovorno ta del stroška imenujemo fiksni del. Delež ogrevane površine se izračuna tako, da se ogrevana površina posameznega stanovanja deli s celotno ogrevano površino objekta. Npr: 60 m2 (stanovanje) deljeno s 1.200 m2 (objekt) je 5%.

2. Porabniški ali variabilni delež – to je delež, ki ga poraba posameznega stanovanja predstavlja v porabi vseh stanovanj. Poraba posameznega stanovanja se izračuna po odčitkih števcev in se korigira glede na bolj ali manj ugodno lego stanovanja. Za stanovanja, ki števcev nimajo, se na predpisan način izračuna pavšalna poraba. Porabniški delež se izračuna tako, da se (že korigirana) poraba stanovanja deli z vsoto porabe v vseh stanovanjih. Npr: poraba 500 enot (stanovanje) deljeno s porabo 12.500 enot (objekt) je 4%

3. Razmerje delitve in končni obračunani delež. Pravilnik določa, da se večji del energije ( od 60 do 80%) razdeli na podlagi porabniškega deleža. Preostali del energije (od 20 do 40%) se razdeli na podlagi fiksnega deleža. Razmerje znotraj predpisanega razpona določijo etažni lastniki s sporazumom o delitvi ogrevanja. Končni delež za delitev stroška ogrevanja je sestavljen in fiksnega in variabilnega deleža v ustreznem razmerju. Primer: določeno je razmerje delitve 70% po variabilnem in 30% po fiksnem deležu. Fiksni delež stanovanja je 5%; od tega se obračuna 30%, to je 1,5%. Porabniški delež je bil 4%; od tega se obračuna 70%, to je 2,8%. Skupni porabniški delež je 1,5% + 2,8% = 4,3%. Od celotne porabljene energije oz. stroška se bo torej za obravnavano stanovanje zaračunalo 4,3%. Če bi bila poraba v stanovanju večja, npr. 7%, bi končni delež znašal 1,5% + 4,9% = 6,4%. Če bi bilo ogrevanje zaprto in porabe po števcih ne bi bilo, bi znašal končni delež 1,5% + 0% = 1,5%

Delitev stroška za ogrevanje je mogoče izračunati tudi preko delitve količin.

1. Razmerje delitve – celotno količino energije, energenta ali celotni strošek ogrevanja razdelimo po sprejetem razmerju. Npr. če je bil celotni strošek energije 2.500 €, se razdeli 70% po porabniških deležih, to je 1.750 €. Preostalih 30% (750 €) se razdeli po ogrevani površini.

2. Delitev po ogrevani površini: 750 € razdeljeno na 1.200 m2 je 0,625 € na m2 ogrevane površine. Za 60 m2 je tako splošni del stroška 0,625 € krat 60 = 37,50 €

3. Delitev po porabi: 1.750 € razdeljeno na 12.500 enot je 0,14 € na enoto števca. Za porabljenih 500 enot (že z upoštevano korekcijo) je tako porabniški del stroška 0,14 € krat 500 = 70,00 € Skupaj za stanovanje znaša strošek ogrevanja 37,50 € + 70,00 € = 107,50 €. Če ne bi bilo nič porabe po števcih, bi bil zaračunan samo splošni strošek 37,50 €. Če bi bila poraba večja kot 500 enot, pa bi bil tudi strošek za stanovanje ustrezno višji.

(Primer mesečnega izpisa za individualnega uporabnika)

Stroške ogrevanja je mogoče med letom obračunavati kot akontacijo, ob koncu kurilne sezone pa poračunati razliko med vplačanimi akontacijami in dejanskimi stroški. Vendar se pri takšnem načinu pokažejo slabosti predvsem v primeru kakršnih koli sprememb med letom. Tudi poračuni ob koncu leta so lahko za večje porabnike neprijetno presenečenje in pomenijo veliko finančno obremenitev.

Večinoma se zato uporabniki odločijo za mesečni obračun, ki je pregleden, lažje razumljiv in uporabniku omogoča sprotno spremljanje porabe